Te ves čas skrbi denar?

Zakaj se skrb zaradi denarja ne izklopi

Večina skrbi ostane na enem področju življenja. Denar te spremlja povsod. Terminal na blagajni te spomni nanj in prav tako položnica v nabiralniku, zato se skrb nikoli zares ne umiri.

Hrani se tudi z negotovostjo. Ko se cene ves čas spreminjajo in ne veš, kakšen bo naslednji mesec, glava znova in znova računa, navadno ponoči in brez svinčnika. Kar izračunaš v glavi ob dveh zjutraj, je navadno videti slabše kot isti račun na papirju.

Skrb zaradi denarja zaseda tudi prostor za razmišljanje. V raziskavi, objavljeni leta 2013 v reviji Science, je ekipa Anandi Mani obiskovalce nakupovalnega središča v New Jerseyju prosila, naj premislijo, kako bi plačali drago popravilo avtomobila, potem pa so reševali miselne naloge. Ljudje z nižjimi dohodki so se odrezali slabše, ko je bilo popravilo drago, kot ko je bilo poceni. Pri ljudeh z višjimi dohodki cena ni naredila razlike. Kmetje v Indiji, ki gojijo sladkorni trs, so podobne naloge reševali bolje po žetvi, ko je denar že prišel, kot pred njo. Če ti v tesnem mesecu stvari pogosteje uidejo iz glave, je del razloga verjetno skrb.

To se dogaja tudi pri dobri plači, ko je večina denarja razporejena, še preden pride.

Zakaj izogibanje stvar poslabša

Ko denar vzbuja strah, je skušnjava velika, da ne odpiraš več bančne aplikacije in pustiš pisma neodprta. V ekonomiji temu pravijo učinek noja. Raziskava Niklasa Karlssona in sodelavcev iz leta 2009 je pokazala, da so vlagatelji v Skandinaviji in ZDA redkeje preverjali svoje račune, ko so tečaji padali. Če ne pogledaš, ti to prinese dan olajšanja. Potem neodprta pisma postanejo skrb zase, številka, ki si jo predstavljaš, pa je pogosto hujša od prave.

Pogled ni nujno velik podvig. Odpri aplikacijo in preberi stanje, nič več. Po enem tednu poznaš številko in lahko začneš načrtovati z njo.

Enkrat na teden poglej številke

En večer na teden si vzemi pol ure in svinčnik. Zapiši, kaj pride na račun in kaj mora iti z njega. Razlika je tisto, od česar živiš.

Nato za ta teden izberi eno majhno nalogo, ki ti vzame največ bremena, na primer klic zaradi položnice ali premik bremenitve na dan po plači.

Zunaj tega večera naj ima skrb svoje mesto. Ko se pojavi v službi, jo zapiši na seznam za naslednji denarni večer in naj počaka. Skrb je lažje pustiti pri miru, ko veš, kdaj pride na vrsto.

Če si denar deliš s kom, naredita ta večer skupaj ali si vsaj delita seznam, da celotne slike ne nosi samo en človek.

Če položnic ne zmoreš plačati

Podjetju se oglasi, preden zamudiš plačilo, ali čim prej po tem, in vprašaj, ali je mogoče plačilo na obroke.

Na centru za socialno delo ti povedo, do katere pomoči imaš pravico, na primer do denarne socialne pomoči. Če gre za sodni postopek, lahko na okrožnem sodišču zaprosiš za brezplačno pravno pomoč.

Previdno pri podjetjih, ki za urejanje dolgov zahtevajo plačilo. Najprej preveri, kaj ti brezplačno ponudijo javne službe.

Ko je to več kot skrb zaradi denarja

Skrbi zaradi denarja so pogoste, ko cene rastejo, in pogosto popustijo, ko imaš številke pred seboj in je naslednji korak jasen. Pogovori se z osebnim zdravnikom ali drugim usposobljenim strokovnjakom, če je skrb tedne prisotna večino dni ali ti ne pusti spati. Če se pojavijo misli o samopoškodovanju ali si zdaj v nevarnosti, pokliči lokalno številko za nujne primere.

Viri

• Mani, A., Mullainathan, S., Shafir, E. and Zhao, J. (2013). Poverty impedes cognitive function. Science, 341(6149), 976-980.
• Karlsson, N., Loewenstein, G. and Seppi, D. (2009). The ostrich effect: selective attention to information. Journal of Risk and Uncertainty, 38(2), 95-115.
• MoneyHelper (government-backed money and debt guidance, UK)
• Citizens Advice (free debt advice, UK)
• Caritas: Schuldnerberatung (kostenlos)
• European e-Justice: brezplačna pravna pomoč v Sloveniji