Te je strah izgube službe?

Zakaj skrb teče ves dan

Negotovost je pogosto težja od slabe novice. Glava jo poskuša rešiti tako, da znova in znova premleva vsak mogoč izid. Zdi se kot priprava, a čez eno uro ni nič bolj jasno kot na začetku.

Skrb poleg tega išče dokaze. Odgovor nadrejenega z dvema besedama postane znak, sestanek brez dnevnega reda prav tako. Po nekaj tednih je vsak delovni dan videti kot preizkus.

V poskusu na University College London iz leta 2016 je ekipa Archyja de Berkerja 45 prostovoljcem dala igro, v kateri je bila pod obrnjenim kamnom lahko kača in z njo majhen električni šok. Ljudje so bili najbolj pod stresom, ko je bila možnost šoka približno pol-pol, najmanj pa, ko so bili lahko prepričani v eno ali drugo smer.

Preveri, kako resnično je tveganje

Zapiši, kaj zares veš, in to loči od tega, česar se bojiš. Je podjetje kaj napovedalo? So rezi v tvoji ekipi ali samo v naslovih? Govorice v skupinskem klepetu ne štejejo.

Splača se voditi zapiske. V raziskavi, ki sta jo leta 2020 objavila Lucas LaFreniere in Michelle Newman, je 29 ljudi, ki jih je zelo veliko skrbelo, deset dni zapisovalo svoje skrbi in potem spremljalo, kaj se je res zgodilo. Več kot devet od desetih skrbi se ni uresničilo.

Nato vzemi najhujši scenarij in ga domisli do konca, čez trenutek strahu. Recimo, da naslednji mesec pride odpoved. Kaj se zgodi v prvem tednu? Koliko časa zdržijo prihranki in koga pokličeš najprej? Domišljen do konca je najhujši scenarij pogosto težak, a obvladljiv, in že to mu vzame nekaj glasnosti.

Če je del skrbi umetna inteligenca, poglej svoje delo namesto naslovov. Katere tvoje naloge bi orodje lahko opravilo že danes? Katere so odvisne od presoje ali od tega, da veš, kako stvari pri vas res tečejo? Energijo vloži v drugo vrsto.

Zapiši načrt B

Zapisan načrt utiša »kaj, če« bolje kot pomirjanje drugih. Ni treba, da je dolg.

Izračunaj, za koliko mesecev bi zadostovali prihranki, in izberi en ali dva stroška, ki ju lahko po potrebi hitro ukineš.

Življenjepis posodobi zdaj, ko ni nič odvisno od njega. Dodaj letošnje delo, preden pozabiš podrobnosti, s številkami, če jih imaš.

Zapiši pet ljudi, ki jih lahko vprašaš glede dela, in se ta mesec oglasi enemu ali dvema, kar tako. Pozneje je za pomoč veliko lažje prositi nekoga, s komer je bil pogovor pred kratkim.

Izberi eno znanje, ki ti bo olajšalo iskanje nove službe, in mu nameni uro na teden.

Če se nikoli ne zgodi, je šlo za nekaj večerov. Če se, ne začneš s prazno stranjo.

Kako prebrodiš delovni teden

Skrbi zvečer nameni 15 minut z beležko in jo drži stran od postelje. Ko se pojavi ob enajstih dopoldne, zapiši eno besedo in jo prihrani za pozneje. Zamisel izhaja iz raziskave psihologa Thomasa Borkovca iz leta 1983: ljudje, ki so se imeli za zaskrbljene, so skrbi prestavili na stalnih pol ure na dan in po štirih tednih poročali, da jih čez dan manj skrbi.

Vsak dan naredi eno nalogo, ki se ti bo zdela vredna ne glede na izid. Pozornost tako ostane pri delu, na katerega lahko vplivaš, in imaš nekaj konkretnega za vsak pogovor o svojem delu.

Če lahko, vprašaj. Mirno vprašanje nadrejenemu o prednostnih nalogah za prihodnje mesece pogosto pove več kot tedni branja med vrsticami.

Pazi na pozno brskanje. Novice o odpuščanjih in oglasi za delo opolnoči ohranjajo zanko. Zadnjo pol ure pred spanjem zamenjaj za nekaj, kar nima zveze z delom, četudi je to samo podkast.

Ko je skrbi preveč

Skrbi glede službe so pogoste, ko gospodarstvo niha, in navadno popustijo, ko imaš načrt in več dejstev. Pogovori se z osebnim zdravnikom ali drugim usposobljenim strokovnjakom, če je skrb tedne prisotna večino dni ali če ne moreš spati ali se zbrati. Če se prihodnost zdi brezupna ali si zdaj v nevarnosti, pokliči lokalno številko za nujne primere.

Če je služba že izgubljena, preveri, kakšno podporo tvoja država nudi brezposelnim, in še ta teden povej nekomu, ki ti je blizu.

Viri

• de Berker, A. O. et al. (2016). Computations of uncertainty mediate acute stress responses in humans. Nature Communications, 7, 10996.
• LaFreniere, L. S. and Newman, M. G. (2020). Exposing worry's deceit: percentage of untrue worries in generalized anxiety disorder treatment. Behavior Therapy, 51(3), 413-423.
• Borkovec, T. D., Wilkinson, L., Folensbee, R. and Lerman, C. (1983). Stimulus control applications to the treatment of worry. Behaviour Research and Therapy, 21(3), 247-251.